No. 3 - Potovanje z malim lumpom - OranžnaNit

No še par besed o potovanju z najinim malim lumpom: Ko smo štartali, je imel Svit dobrih 8 mesecev in moram reči, da je to idealen čas za na pot. A zakaj? Zato, ker se mali že zaveda stvari okoli sebe, jih po svoje dojema in je navdušen nad vsem, kar vidi. Sploh, ko srečamo otroke kar vriska... skratka mali res uživa. Seveda je predpogoj za vse to, da je sit, previt in naspan. Ampak to potrebuje, kjerkoli že je, doma, ali pa kjerkoli na svetu...

Je pa trip seveda malce drugačen v troje kot prej, ko sva bila sama, predvsem planiranje in sama vožnja. Veliko manj je postankov, saj je vožnja najlahkotnejša, ko mali lump zadaj lepo spi in se lahko v šoferski kabini, ki se ponoči spremeni v Svitijevo prenočišče, ob spremljavi dobre glasbe »kruza« po cestah in prelazih Balkana. Torej malce več organizacije, mislit kdaj in kaj bo jedel, kje in kdaj bo imel dopoldanski in popoldanski spanec, ob 8ih do pol 9ih zvečer je zadnja ura da gre spat. Kdaj se bomo vozili, da ne bo prevroče in seveda se ne moreva na poti kar ustavljati kadar nama paše, ampak se vozimo v kosu po 1, dve uri, pavza in nato naprej. Ali pa zvečer, ko mali zaspi... preden se odpravimo na daljšo vožnjo, je treba tudi vso prtljago dvojno zavarovati. Od začetka nama je kar nekaj preglavic in sivih las delalo (pre)dolgo natovarjanje in raztovarjanje (dobro uro v eno smer), saj imamo vso prtljago dvojno zavarovano. Verjetno ni treba dvakrat povedati, zaradi koga. A zdaj gre to že bolje, hitreje, z nasmehom na obrazu in ciljem biti čim hitrejši in ne »popizditi«.

Za razliko od lanskega leta, ko sva se samo usedla v kombl in se peljala kadarkoli in ustavljala cisto po najinih željah. Kdo je pa pomislil na lagano zavarovanje prtljage. Malo se je vozilo gor pa dol in bila sva nase že zelo ponosna, če je po parih ovinkih vse ostalo na svojem mestu.  Ampak pravilo "čim manj komplicirat"res drži, saj je Svitu vseeno ali je in spi v kombiju, zunaj na blazini, v viseči mreži, v nosilki ali vozičku. Glavno je, da dobi ob svojih urah dobro hrano in čas za spanec. Torej zadovoljitev osnovnih človeških potreb. 


Zakaj sva šla na pot z majhnim otrokom? In to tako daleč, za toliko časa? Velikokrat sva dobila to in podobna vprašanja. Odgovor?

- Ker najin popotniški duh ni zamrl ne glede na prihod novega člana. - Da mali človek že takoj vidi, da svet ni samo domača vas oz. Slovenija, ampak je neskončno velik, raznovrsten, barvit in čudovit.

- Ker na poti vsak dan prihaja do nepredvidljivih situacij, ki jih moraš reševati sproti in uporabiti svojo iznajdljivost in spretnost.

- Ker smo vsak dan skupaj 24 ur - večinoma jih preživljamo prijetno in aktivno. Več časa namenimo sebi in en drugemu. Ni nepotrebnih vsakdanjih opravkov.

- Vseskozi je potrebno prilagajanje en-drugemu-tretjemu, s tem pa spoznavamo en drugega in svoje meje.

- Ni časa za kompliciranje oz. ga je za to škoda. Zato se iz dneva v dan učiš živeti „simple life“.

- Ker se zavedava bogastva, ki ga skriva sama pot v troje že od začetka, in želiva okorajžiti še druge mlade družine.


IN ko ti vse narobe gre, ko nimaš več potrpljenja, ko ti v Sarajevu vdrejo v kombi in ukradejo 3 objektive, se ti mali lump prisrčno nasmeji in takrat pozabiš vse skrbi. Gremo naprej.

3 - Z malim lumpom na poti