2019 Trip - OranžnaNit

I - Pa lepo se obnašajta!

»Pa lepo se obnašajta« v smehu reče Jaka, ko se zjutraj odpravlja iskat mehanika, »tukaj smo med lamborginiji in poršeji, na elitni lokaciji«.

»Jaz se ne počutim čisto nič elitno«, si rečem, ko nas kombi že drugič v nekaj dneh pusti na cedilu. Trgovski center, kombi parkiran, no bolje rečeno potisnjen iz glavnega križišča direktno pod streho enega od trgovskih centrov v Churu. Svit med tem opazi, da se nekaj dogaja, vzame svojo škatlo z avtomobilčki, bagrom, orodjem in se veselo igra. No vsaj to :) 

No pa začnimo od začetka. Naša letošnja pot nas bo vodila (oz. naj bi) preko Avstrije in Bavarske do Švice, nato naprej do Genove in od tam po morju na Sardinijo. Zakaj preko Švice delamo krog? Prvič se bomo udeležili festivala Pachamama. Pet dni plesa, petja, joge, mantranja, bobnanja, srečevanja s čudovitimi ljudmi… kjer je bistvo dejansko praznovanje matere Zemlje in življenja (brez vmešavanja politik, religij, prepričanj…) Čisto preprosto: praznovanje življenja. Ampak ta izkušnja si zasluži posebno poglavje, ki še pride na vrsto.

Naša mantra, ko gre na poti kaj narobe (ponavadi seveda s kombijem) – ŽIVI SMO, ZDRAVI SMO, PA RADI SE TUT MAMO. Torej mamo vse, ostalo bomo pa že poštimal! :)

 Kombi spet neki štrajka. Vedno bolj cuka v nizkih obratih, mal se mu kadi iz auspuha, ko pridemo s klanca, da na trenutke zadimimo vse kar leze in gre. Sej peljemo se lahko, ampak stanje ni najboljše.

Po odličnem sladoledu naključno srečamo Švicarski par z enakim kombijem T3. Napotita nas k mehaniku, ki je baje specializiran za oldtimerje. Veseli k radio. Skupaj preživimo prijeten večer v lokalnem parku, kjer lahko tudi prespimo.

Zjutraj se že ob 7.30 res prikažemo pri mehaniku … in po parih minutah zvemo, da je gospod majster predvčerajšnjim odšel na dopust. Jaka sam odpre mašino, neki poskuša, midva s Svitom pa se odpraviva do bližnje pekarnice in na železniško postajo opazovat vlake. Prideva nazaj in Jaka že veselo debatira z enim gospodom in sicer po »naše«. Kombi zapeljeta v njegovo bližnjo delavnico in štimata in… čez dobri dve uri kombi sploh ni več vozen. Ne vžge, če pa že vžge, pa takoj crkne. Hmmm, no fino. Štimata naprej in po dobri uri kombi vžge in se pelje kot po maslu! Stric majster ni hotel ničesar vzet za delo, zato se stokrat zahvalimo in odpeljemo ….

Do prve črpalke, ki je bila oddaljena cca. 500 metrov. In konec, finito, ende… Spet odpreva mašinerijo, Jaka nima več idej, jogi naslonimo v senco in se zleknemo nanj. Super lokacija za počitek, si rečem, kjer za nameček lahko vdihavaš še bencinske hlape… »Bolje« gre težko. »Pa opet ste tu« zaslišimo glas že čez dobre pol ure. Majster, ki nam je prej pomagal, je slučajno prišel mimo, saj je bil namenjen v Zurich. Izmenjamo par besed in že nas vleče nazaj proti njegovi delavnici. Ko človek želi pomagat, dobrota ne pozna meja, zato nas povabi v svoje stanovanje, da gre Svit lahko na popoldanski počitek.

Medtem ko Jaka in majster spet poskušata usposobit kombi, z njegovo ženo kofetkava na njuni prijetni terasi. Izvem, da sta se 40 let nazaj iz Bosne preselila v Švico in si tu ustvarila življenje. Med pogovorom izvem kar nekaj zanimivosti o švicarskem sistemu, med drugim tudi, da ima učitelj plačo nekje 6000 frankov, da moški vedno dobijo višjo plačo, ne glede na to, da imata s sodelavko enak položaj oz. opravljata enako delo, da je ženska upravičena samo do 3. mesecev porodniške…

Ob tej prijetni debati pozabim, da je sploh kaj narobe s kombijem, ko naenkrat dobim SMS: »Ata pele bus, pele lagano sportski« Dejstvo, da gremo lahko naprej mi požene kri po žilah. Oh, ni nam še treba domov, si rečem. Majster spet noče vzeti denarja, pospremi nas z domačimi marelicami za Svita in z besedami, ki se glasijo nekako takole:

»Treba je pomagati sočloveku, če vzameš plačilo, dobro delo izgubi pomen. Vsako dobro delo se ti vrne v drugi obliki.« S svežimi tunizijskimi datlji, ki smo jih še imeli na zalogi, se skromno zahvalimo za izjemno prijaznost in gostoljubje in odločim se, da bom na tej poti še posebej namenila pozornost dobrim delom, ki ne stanejo tako rekoč nič – samo mojo pozornost, ki je usmerjena v to.

Pot do Švice